V hitrem tempu, ki nam ga narekujejo vsakodnevne obveznosti, nam pogosto zmanjkuje časa za počitek in regeneracijo. Lahko se tudi zgodi, da zaradi nujnih obveznosti preložimo ali celo izpustimo dopust. Dopust je namenjen doseganju fizičnega in miselnega odmika, razbremenitvi in okrevanju po delovnih obremenitvah ter stresnih obdobjih. Prekinjanje obdobij delovnih naporov z obdobji počitka je namreč dolgoročno pomembno za ohranjanje našega zdravja, vitalnosti ter delazmožnosti.
Nekaj koristi dopusta za zdravje in duševno počutje:
- zmanjšanje ravni stresnih hormonov, boljši imunski sistem in manjša verjetnost za različna obolenja (npr. viroze med letom) in resne zdravstvene težave, npr. za srčno kap,
- izboljšanje spanja,
- manj doživljanja neprijetnih čustev, razdražljivosti, jeze, slabega razpoloženja,
- manj utrujenosti in izgorelosti,
- večja ustvarjalnost,
- večja učinkovitost pri delu.
Že samo načrtovanje oziroma pričakovanje dopusta (in drugih aktivnosti, ki nas veselijo) prispeva k boljšemu razpoloženju in manjšemu doživljanju stresa. Pozitivni učinki dopusta navadno nastopijo šele po nekaj dneh odmika od dela. Žal pa so tudi razmeroma kratkotrajni in večinoma izzvenijo v obdobju približno 14 dni, ko se vrnemo v vsakdanjo rutino. Zato je pomembno poleg daljšega, vsaj 14-dnevnega dopusta, tekom leta načrtovati tudi več krajših. Da bi dosegli pozitivne učinke dopusta, niso potrebna draga potovanja in oddaljene destinacije. Pomembno je, da imamo vpliv na to, kako in s kom bomo preživljali dopust. Bistveno je, da preživljamo počitniške dni v ritmu, ki nam ustreza, in si izberemo aktivnosti, ki nas sprostijo, napolnijo z novo energijo in izpolnjujejo. Lahko si tudi izberemo prijeten in koristen izziv, ki ga bomo opravili na dopustu (npr. učenje novega športa, jezika, pridobivanje novih znanj, delo na sebi), kar bo prispevalo k večjemu občutku kompetentnosti, razvoju naših sposobnosti in učinkovitem delovanju v okolju. Poleg tega so počitniška druženja dobra priložnost za krepitev ali obnovitev povezanosti z bližnjimi in prijatelji, kot tudi za sklepanje novih poznanstev.
Če moramo zaradi narave dela ali izredne situacije tudi na dopustu opravljati določene službene obveznosti, je pomembno, da si lahko sami določimo in ustrezno omejimo, kdaj, kako dolgo in katere naloge bomo izvajali v tem času.
Pred odhodom na dopust je dobro načrtovati tudi povratek na delo, s čimer se lahko izognemo otožnosti, ki se lahko pojavi ob koncu dopusta. Popočitniška melanholija se kaže v obliki težav s spanjem, slabše koncentracije, razdražljivosti in občutkov tesnobe ter navadno izzveni v nekaj dneh po zaključenem dopustu. Pri premagovanju melanholije so nam lahko v pomoč naslednje strategije:
- Pred dopustom določimo kratek seznam prednostnih nalog, ki se jih bomo lotili ob povratku.
- V delovno rutino se vračajmo postopno. Povratek na delo lahko načrtujemo sredi delovnega tedna (zaradi bližine vikenda) ali si vzamemo dodaten prost dan pred načrtovano vrnitvijo. Vsaj kakšen dan po dopustu ne načrtujmo večjih nalog, pomembnih sestankov ali drugega dela s pomembnimi strankami.
- Izogibajmo se podaljševanju delavnika v želji, da bi nadoknadili zamujeno. Za prevzem nujnih nalog in nemoteno delo v času naše odsotnosti se lahko dogovorimo v timu oziroma s sodelavcem.
Dopust predstavlja enega od učinkovitih načinov okrevanja po delovnih in drugih obremenitvah. Da nam bo dopust koristil, ni tako pomembno trajanje posameznega dopusta, temveč naš vpliv na to, kako bomo preživljali svoj prosti čas. Redno vključevanje različnih sprostitvenih in prijetnih aktivnosti v svoj vsakdan pomaga ohranjati ravnovesje med obveznostmi in prostim časom skozi vse leto.
Več informacij o tem, kako poskrbeti za dobro duševno počutje na delovnem mestu, je dostopnih na spletni strani Nacionalnega programa za duševno zdravje, v zavihku Na delovnem mestu.
Za podporo pri obvladovanju vsakodnevnega stresa so v zdravstvenih domovih na voljo tudi psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom.