Stik z naravo prinaša številne varovalne kot tudi obnovitvene učinke za naše zdravje in dobro počutje. Raziskave so namreč pokazale, da čas, preživet v naravi, prispeva k boljšemu spancu, zmanjšuje posledice akutnega in kroničnega stresa, znižuje krvni tlak in tveganje za srčno-žilne bolezni. Stik z naravo izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje pa tudi verjetnost za nastanek težav v duševnem zdravju (npr. anksioznih in depresivnih motenj) ter povečuje zadovoljstvo z življenjem.
Raznovrstne oblike stika z naravo, od vrtnarjenja, kolesarjenja ali zgolj opazovanja narave, prinašajo številne koristi za duševno počutje, kot so:
- manj občutkov tesnobe in doživljanja neprijetnih čustev,
- izboljšanje pozornosti, spomina, nadzora nad lastnimi impulzi,
- boljše zmožnosti spoprijemanja s stresom,
- večjo delovno učinkovitost,
- manj premlevanja (ponavljajočih se misli, vezanih na neprijetne dogodke, spomine ali skrbi v prihodnosti, ki jih je težko prekiniti)
- krepitev domišljije in ustvarjalnosti, vključno s kreativnim reševanjem problemov,
- izboljšanje medosebnih odnosov in manj osamljenosti,
- doživljanje prijetnih čustev, sreče in smisla v življenju.
Te prepoznane koristi narave na zdravje ljudi so ponekod v tujini že na voljo v obliki terapij z naravo, npr. japonskih gozdnih kopeli (šinrin-joku) oz. »narave na recept«.
Za stik z naravo ni potrebno oditi daleč. Narava je dostopna tudi v mestih, na zelenih (npr. parki, drevoredi) in modrih površinah (npr. ob rekah). Stik z naravo ne koristi zgolj našemu zdravju, temveč tudi medosebnim odnosom. Doživetja v naravi namreč zbližujejo ljudi in spodbujajo medsebojno povezanost, solidarnost in prijaznost do sočloveka.
SEDEM NAČINOV, KAKO VZPOSTAVITI STIK Z NARAVO ZA DOBRO DUŠEVNO POČUTJE
POIŠČIMO NARAVO OKOLI SEBE
Narava je povsod okoli nas. Tudi v hitrem tempu urbanega življenja nam je narava dostopna, k čemur prispevajo ozelenjene javne površine (npr. avtobusna postajališča, drevoredi ob cestah) in stavbe. Stik z naravo naj bi se izboljšal že, če sedem dni zapored opazimo »tri dobre stvari v naravi«, kar za vsakega lahko pomeni nekaj drugega. Ob opazovanju narave nas lahko prevzame njena lepota, barvitost in spremenljivost žive in nežive narave (npr. spremembe letnih časov).
POVEŽIMO SE Z NARAVO Z VSEMI SVOJIMI ČUTILI
Več čutov kot bomo uporabili, bolj poglobljena bo naša izkušnja z naravo. Tudi če si namensko ne moremo vzeti časa za odhod v naravo, lahko pridemo z njo v stik »mimogrede«, npr. ko na poti v službo nepričakovano opazimo lep sončni vzhod. Naravo poskusimo zaznati z vsemi svojimi čutili, poleg vida in sluha vključimo še tip, okus in kinestetično čutilo, s katerim zaznavamo svoj položaj telesa in gibanje v prostoru. Poskusimo ta čutila v stiku z naravo uporabiti na drugačen način, kot smo ga vajeni, na primer poskusimo jed pripraviti še z nepoznano sestavino iz narave (na primer z določenim zeliščem). Namesto da bi drevo zgolj opazovali, ga lahko s pomočjo tipa raziščemo miže.
POIŠČIMO STIK Z NARAVO
Čim večkrat poiščimo priložnosti za obisk narave in uživajmo v tem. Ko izpostavljenosti zelenim površinam dodamo še modre površine rek, morja, jezer, se blagodejni učinki narave na naše počutje in zdravje še povečajo. Če zaradi različnih omejitev (na primer pomanjkanja časa, bolezni) ne moremo oditi v naravo, lahko uporabimo video ali avdio posnetke ali gledamo slike z motivi iz narave. Pri tem je bolje dati prednost posnetkom, ki predstavljajo raznolikost narave v vseh živih in neživih oblikah, saj se z biotsko pestrostjo učinki narave na počutje še povečujejo.
POVABIMO NARAVO V SVOJ DOM
Če živimo v mestnem okolju, nimamo časa za obisk narave ali imamo druge omejitve (na primer oddaljenost), si lahko košček narave prinesemo domov. To lahko naredimo na različne načine, na primer okrasimo prostor s sobnimi rastlinami, z ozelenitvijo balkonov, z mestnim vrtičkom, postavitvijo ptičje krmilnice ali s kapljico najljubšega eteričnega olja.
GIBAJMO SE V NARAVI
Različne oblike telesne dejavnosti na prostem, od teka, kolesarjenja, pohodništva ali zgolj kratkega sprehoda v naravi prispevajo k boljšemu uravnavanju neprijetnih čustev (npr. jeze, žalosti) in zmanjšanju utrujenosti ter povečujejo življenjsko energijo. Vsi ti pozitivni učinki povečajo tudi verjetnost, da bomo v prihodnje ponovno izbrali gibanje v naravi in pripomorejo k vzdrževanju stika z naravo.
IZRAZIMO SVOJO USTVARJALNOST V STIKU Z NARAVO
Narava je lahko v navdih, povečuje namreč ustvarjalnost in lahko obogati hobije kot je igranje na glasbilo, slikanje, ples, branje. Dokumentiranje lepote in preobrazb narave na fotografijah, izdelkih oziroma na način, ki nam je blizu, krepi stik z naravo in s tem tudi njene pozitivne učinke.
VARUJMO NARAVO
Pozitivne izkušnje in doživetja v naravi okrepijo prizadevanja za ohranitev narave in naše zavedanje, da smo del širše (lokalne in globalne) skupnosti in odgovornost do narave. V stiku z naravo razvijamo odnos z nečim »večjim od sebe«, kar nam daje smisel in smer v našem življenju. To nam je lahko v oporo v stresnih situacijah in težkih življenjskih preizkušnjah.
Odnos do narave razvijamo skozi celo življenje
Stik z naravo ugodno vpliva na posameznikov miselni, čustveni in socialni razvoj že v najzgodnejšem otroštvu. Neposredne izkušnje z naravo, pridobljene v otroštvu in mladostništvu, vplivajo na to, v kakšni meri bo posameznik kasneje v življenju iskal stik z naravo za povrnitev in krepitev svojega dobrega počutja, kot tudi na njegovo okoljsko ozaveščenost in skrb za ohranitev narave.
Narava je za vsakogar. Ne glede na to, kakšne so naše predhodne izkušnje z obiskovanjem narave, se je dobro zavedati, da lahko stik z naravo poiščemo kadarkoli, v kateremkoli življenjskem obdobju in ne glede na to, v kakšnem okolju se nahajamo.
