Ob poskusih prenehanja rabe tobaka se kadilcem in kadilkam postavlja veliko vprašanj. Sprašujejo se o smiselnosti tega, da prenehajo s kajenjem, o težavah in koristih prenehanja, do tega, da poskušajo svoje kajenje opravičiti pred seboj in okolico.

Tukaj je zbranih nekaj najpogostejših vprašanj in dilem ter odgovori nanje. Seveda pa se vsak, ki poskuša s prenehanjem, srečuje tudi s svojimi specifičnimi strahovi, dilemami, predvsem pa različnimi odtegnitvenimi simptomi. Pomembno je, da se vsak, ki prenehuje, zaveda, da se odtegnitveni simptomi ne pojavljajo samo pri njem ter da se splača potruditi in vztrajati.

Zakaj kadilci kadijo in kako na to deluje zelo vplivna in finančno močna tobačna industrija?

Kajenje ni naraven in normalen način obnašanja človeka. Nikotin je psihoaktivna snov. Če smo nikotinu in njegovim učinkom vedno znova izpostavljeni, to vodi do zasvojenosti. Zasvojenost pa vzdržuje in krepi vedenje, ki je usmerjeno v zadovoljitev potrebe po drogi in vzpostavljanje tolerance za snov, ki je za nas škodljiva.

Mladi ljudje prehajajo postopoma od priprave in poizkusov preko občasne uporabe do tega, da postanejo redni kadilci.  Nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu in kajenje ni normalen način obnašanja človeka. Takega vedenja se naučimo zaradi različnih vplivov in dejavnikov, v veliki meri to potrebo ustvari tobačna industrija. Tobačna industrija iz odvisnosti, ki je za človekovo zdravje zelo škodljiva, kuje ogromne dobičke, išče nove kadilce v nerazvitem svetu, med ženskami, revnimi in predvsem mladimi. Ko enkrat zasvojijo mladega človeka, bo ta sam nosil denar industriji, do svoje prezgodnje bolezni in smrti. Za vsakega umrlega kadilca mora tobačna industrija rekrutirati vsaj enega novega, čim mlajšega, da ohrani ali poveča svoj dobiček.

Kaj, če kadim kratek čas in nato neham?

Kajenje povzroča škodo že ob prvem poskusu in povzroča odvisnost podobno heroinu, kokainu, alkoholu. Zato je bolje sploh ne začeti s kajenjem. Tudi po letih abstinence od kajenja se lahko samo ob poskusu kajenja vrne želja po kajenju.

Katere snovi vsebuje tobačni dim?

Tobačni dim vsebuje različne škodljive snovi, ki jih je preko 4000, od tega 48 kancerogenih. Nekatere snovi so v obliki delcev in druge v plinski fazi. V obliki delcev sta predvsem katran in nikotin, ogljikov monoksid pa kot plin. Katran vsebuje snovi, ki delujejo kot kontaktni karcinogeni v pljučih, grlu in žrelu ter dražeče snovi. Za oddaljene organe so pomembne snovi, ki se absorbirajo in presnovno aktivirajo (nitrozamini, aromatski amini).

Druge kemične substance, ki jih najdemo v tobačnem dimu in jim je človek lahko izpostavljen, so amonijak, aceton, akrolein, aldehidi, arzen, kadmij, hidrogen cianid, keton, svinec, metilnitrat, nikotin, dušikov dioksid, fenol, policiklični aromati in drugi. Tako imamo torej v tobačnem dimu rakotvorne snovi; snovi, ki dražijo; mutagene snovi; strupe in substance, ki povišujejo krvni pritisk, prizadenejo centralni živčni sistem, okvarjajo pljuča in povzročajo okvaro ledvične funkcije.

Razumem, da nikotin povzroča zasvojenost, drugega vpliva na zdravje pa nima, na zdravje vplivajo zagotovo samo ostale sestavine tobaka!

Ta trditev ne drži. Nikotin ima poleg tega, da povzroča zasvojenost, še vrsto drugih neposrednih negativnih vplivov na organizem. Je živčni strup, ki v količini 30 – 60 mg lahko povzroči smrt odrasle osebe, ker paralizira dihalno mišičje. Prva dnevna količina nikotina izzove občutek budnosti in pripravljenosti na akcijo, kasnejše količine umirijo in dajejo občutek relaksacije. Pri prvem poskusu kajenja nekadilca ali pri pretiravanju porabe pri rednih kadilcih izzove omotico ali slabost. Nikotin sam poveča tveganje za vrsto bolezni:

Krvni obtok:

  • Povečana tendenca k strjevanju krvi
  • Ateroskleroza
  • Razširitev aorte

Srce:

  • Pospešeno ali upočasnjeno bitje srca
  • Povišan krvni tlak
  • Motnje ritma
  • Oženje koronarnega žilja
  • Koronarna srčna bolezen

Pljuča:

  • Oženje bronhialnega vejevja

Hormoni:

  • Povišan nivo inzulina
  • Inzulinska rezistenca

Prebavni trakt:

  • Slabost
  • Suha usta
  • Zgaga
  • Diareja
  • Bolečina v žlički
  • Peptični ulkus
  • Rak

Na nastanek katerih bolezni še vpliva kajenje tobaka?

Predvsem so to različne vrste raka: v prvi vrsti rak pljuč, pa tudi rak mehurja in ledvic, materničnega vratu, požiralnika, želodca, grla, ustne votline, žrela, grla, požiralnika ter trebušne slinavke.

Med boleznimi dihal je na prvem mestu KOPB – kronična obstruktivna bolezen (kronični bronhitis, emfizem).

Pri boleznih srca in ožilja sta to predvsem srčna in možganska kap, motnje periferne prekrvavitve, lahko tudi anevrizme abdominalne aorte.

Kajenje tobaka vpliva tudi  na reprodukcijo z zmanjšano plodnostjo pri ženskah, slabšimi rezultati nosečnosti (npr. manjša teža ob rojstvu, prezgodnji porod), povečano smrtnostjo novorojenčkov, pri moških pa s povečanim tveganjem za impotenco.

Med druge učinke štejemo še vpliv na nastanek katarakte, osteoporoze, parodontitisa.

Kako škoduje kajenje nosečnicam in razvijajočemu se plodu?

Kajenje med nosečnostjo lahko sproži spontani splav, mrtvorojenost otroka, nenadno smrt dojenčka. Do 10% smrti dojenčkov bi lahko preprečili, če mame med nosečnostjo ne bi kadile.
Nikotin, ogljikov monoksid in druge škodljive snovi prehajajo skozi posteljico v telo razvijajočega se otroka in ovirajo dotok kisika in hranilnih snovi potrebnih za rast. Če kadite v nosečnosti, prek vas kadi tudi vaš še nerojeni otrok. Če ste med nosečnostjo izpostavljeni tobačnemu dimu (pasivnem kajenju), mu je izpostavljen tudi vaš otrok. Če boste kadili ali kadite po rojstvu otroka, bo učinkom nikotina izpostavljen tudi otrok, preko dojenja in izpostavljenosti tobačnemu dimu.

Več o povezavi med kajenjem pred in med nosečnostjo ter kako opustiti kajenje v tem času lahko preberete v knjižici o opuščanju kajenja med nosečnostjo.

Kaj pridobim, če preidem na cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina in katrana? Ali bi pomagalo, če preidem s cigarete na cigaro ali pipo?

Ni jasnih dokazov, da bi to pomagalo. V praksi je tako, da kadilci, ki spreminjajo vrsto cigaret, poskušajo kompenzirati manjšo vsebnost nikotina z večjim številom pokajenih cigaret ali s tem, da globlje inhalirajo, ali z obojim. Pogosto se niti ne zavedajo, da to počnejo, na ta način pa vnesejo še večje količine drugih strupenih snovi.
Kadilci cigaret, ki preidejo na cigare ali pipe, pogosto inhalirajo globlje, podobno kot to počnejo s cigaretami, zato jim takšna sprememba ne pomaga. Kadilci pip in cigar imajo podobno stopnjo raka na ustnicah in v ustih kot kadilci cigaret.
Ni varne oblike nikotinskega izdelka, ni varne količine nikotina in ni varnega načina uporabe! Koristi popolnega prenehanja so bistveno večje v primerjavi z nadaljevanjem kajenja.

Kako deluje nikotinska nadomestna terapija? Ali naj jo uporabljam?

Nikotinska nadomestna terapija nadomešča pri kadilcu nikotin, ki ga dobiva s kajenjem tobaka, vendar na mnogo bolj čist in varen način (brez katrana, ogljikovega monoksida in dima). Zmanjšuje simptome odtegnitve in pomaga tistemu, ki jo uporablja, da se osredotoči na to, kako prenehati s kajenjem. Postopno zmanjševanje nadomestkov nikotina omogoča živčnemu sistemu, da se počasi prilagodi novemu stanju s čim manjšimi neprijetnostmi.

Ali so elektronske cigarete učinkovite pri odvajanju od kajenja?

Elektronske cigarete niso pripomočki za odvajanje od tobaka; so samo sredstva za vzdrževanje nikotinske zasvojenosti.
Elektronske cigarete ali e-cigarete — imenujejo jih tudi vape, e-hookahs, vape svinčniki, and electronic nicotine delivery systems (ENDS). E-cigarete delujejo tako, da segrevajo tekočino, da nastaja aerosol (»meglica«), ki ga uporabniki inhalirajo v pljuča. Tekočina lahko vsebuje: nikotin, tetrahydrocannabinol (THC), canabinoidna (CBD) olja ter druge substance in aditive. V zadnjem času so v ZDA povzročile e-cigarete veliko obolelih in mrtvih.

Več o tem lahko preberete tukaj.

Ali naj s kajenjem popolnoma preneham ali lahko občasno kakšno pokadim?

Tveganje za zdravje je sorazmerno s količino pokajenih cigaret. Žal povzroča nikotin močno zasvojenost in tisti, ki poskušajo občasno kaditi, kadijo postopoma vse več in več, dokler se ne vrnejo na enako količino. Zato je najboljši nasvet ta, da popolnoma prenehate z rabo nikotinskega izdelka. Ko ste enkrat prenehali s kajenjem je najbolje, da,  četudi ste prepričani, da niste več zasvojeni. Vsak ponoven poizkus v večini primerov vodi v ponovno in vse večjo rabo nikotinskega izdelka.

Ali mi kajenje pomaga pri premagovanju stresa?

V resnici ne. Če je kadilec razdražen zaradi padca ravni nikotina, potem bo cigareta zmanjšala tako zaznani “stres”, ki pa je v resnici začetno stanje odtegnitvenega sindroma od kajenja. Nikotin je stimulant. Kadilci imajo večinoma ves čas rahlo višjo raven strahu kot nekadilci.

Ali bom imel odtegnitvene simptome?

Mnogi kadilci jih imajo. Po navadi je najhuje v prvem mesecu. Živčni sistem kadilca je prilagojen pogostemu vnosu nikotina, ker je to močan stimulant. Treba se je ponovno prilagoditi življenju brez nikotina. Čeprav so odtegnitveni sindromi pogosti in neprijetni, so raziskave pokazale, da je bil pri kadilcih, ki so poskušali prenehati, odtegnitveni sindrom je vzrok za ponovno kajenje le v 9 % primerov. Kašljanje se lahko okrepi, ker telo čisti sluz, ki se je nabrala v pljučih. To je znak, da se dihalni sistem popravlja.

Preberite nasvet O opuščanju kajenja in Kaj lahko vsak kadilec stori sam.

Zakaj kadilci kašljajo?

Tobačni dim vsebuje snovi, ki dražijo sluznico dihal. Le ta se varuje s tvorbo sluzi in sili kadilca h kašlju. Jutranji kašelj kadilcev: celice z migetalkami, ki varujejo sluznico dihal tako, da utripajo v smeri proti ustom in s tem odstranjujejo škodljive snovi iz pljuč. Kajenje upočasni delovanje migetalk, zato ostanejo škodljive snovi in sluz v dihalih. Ko kadilec spi, se nekaj celic z migetalkami obnovi in ko se zbudi poskušajo pljuča izločiti škodljive snovi ter sluz, ki je med tem nastala v dihalih. Po dolgotrajnem kajenju so celice z migetalkami zelo okvarjene, kadilec postane bolj dovzeten za okužbo z bakterijami in virusi.

Slišal sem, da se ljudje zredijo, ko prenehajo s kajenjem. Zagotovo je to prav tako slabo zame kot kajenje?

Ker se jim vrneta okus in vonj, ki sta bila prej zaradi tobačnega dima motena, začnejo zopet uživati v hrani. Zato na začetku ljudje pogosto pridobijo nekaj kilogramov. To pa se ne dogaja vsakomur in tudi, če je nekdo rahlo pretežak, je nevarnost za njegovo zdravje mnogo manjša, kot če bi ostal kadilec.

Všeč mi je ideja, da bom živel dlje, če bom prenehal kaditi, toda kaj pa kratkoročno? Ali je kaj takojšnjih koristi?

Prenehati s kajenjem ima tudi takojšnje koristi. Med temi so naslednje:

  • Po 20 minutah se krvni pritisk in pulz povrneta v normalne vrednosti. Izboljša se prekrvavitev rok in nog.
  • Po 8 urah se raven kisika v krvi normalizira. Nevarnost za pojav srčnega napada se začne zmanjševati.
  • Po 24 urah se nikotin izloči iz telesa. Pljuča se pričnejo čistiti sluzi in druge nesnage, izboljšata se okus in voh.
  • Po 48 urah se ogljikov monoksid izloči iz telesa, občutek za okus in vonj se že močno popravita. Smrad po cigaretah v izdihu in na telesu pojenjuje.
  • Po 72 urah se lažje diha, sprošča se krč bronhialnega vejevja.
  • Po 2 do 12 tednih je izboljšuje periferna prekrvavitev.
  • Po 3 mesecih se pljučna funkcija izboljša in človek lažje diha. Dražeči kašelj in piskanje ponehujeta. Rumeni madeži na zobeh se začnejo zmanjševati.
  • Po 9 mesecih je tveganje zapletov med nosečnostjo ali nevarnost, da pride do smrti plodu, enaka kot pri nekadilkah.
  • Po 5 letih se nevarnost za nastanek raka na ustih, vratu in požiralniku zmanjša za polovico.
  • Tveganje za nastanek srčne kapi je za polovico manjše v primerjavi s tistim, ki ga ima kadilec.

Tudi naš stari oče je kadil in je dočakal skoraj sto let!

Res je lahko nek sorodnik dočakal visoko starost kljub kajenju tobaka. Vendar je zagotovo eden redkih; lahko bi rekli, da je imel srečo. Vseh tistih prednikov, ki pa so umrli prezgodaj zaradi kajenja, se po navadi ne spominjamo, ker jih niti poznali nismo zaradi njihove prezgodnje smrti. Povsem nemogoče je zagotoviti nekomu, da bosta njegovo življenje in zdravje podobna izjemnemu stoletniku, ne pa večini drugih. Precej večja verjetnost je, da bo obrnjeno.

Ali ni res, da z davki od cigaret veliko prispevam v državni proračun, od koder gre denar za zdravljenje vseh bolezni?

Prva resnica je ta, da za zdravljenje bolezni, povzročenih s kajenjem, družba porabi več denarja, kot ga dobi od davkov na tobačne izdelke. Druga pa je ta, da nekdo, ki ne kadi,  denar, ki ga kadilec namenja za cigarete in s tem prek davkov daje v državni proračun, uporabi za nakup drugih dobrin, ki so prav tako obdavčene. S tem tudi doteka denar za zdravljenje, vendar bi ga bistveno manj porabili, če ne bi bilo treba zdraviti bolezni, povzročenih s tobakom.