Osteoporoza je presnovna bolezen kosti, za katero sta značilni nizka kostna masa in spremenjena struktura kostnega tkiva. Zavoljo tega kosti postanejo krhke in bolj lomljive, kar vodi v večje tveganje za zlome. S staranjem prebivalstva se povečuje delež bolnikov z osteoporozo, zato je zelo pomembno zgodnje prepoznavanje bolezni ter dejavnikov tveganja. Bolezen kljub temu, da v svetovnem merilu prizadene milijone ljudi, še vedno prepogosto ostaja neprepoznana in nezdravljena.
Dejavniki tveganja
Število oseb z osteoporozo zadnja desetletja narašča, ta trend pa gre v veliki meri pripisati staranju prebivalstva. V prvi polovici življenja mineralno kostno gostoto gradimo, po 35. letu pa se začne počasen upad. Pomembno bolj so ogrožene ženske, kar je povezano z upadom estrogena po menopavzi – najbolj so ogrožene ženske po 65. letu. Večje tveganje za nastanek osteoporoze je pri ženskah z zgodnjo menopavzo (pred 45. letom starosti). Tveganje večajo tudi družinska anamneza osteoporoze, kajenje, škodljivo uživanje alkohola in mnoga pridružena stanja, npr. revmatoidni artritis, prekomerno delovanje ščitnice, nizka telesna teža (manj kot 60 kg). Prav tako tveganje za osteoporozo povečujejo nekatera zdravila, npr. glukokortikoidi in aromatazni inhibitorji po raku dojke. Z osteoporozo so povezani tudi dejavniki življenjskega sloga: telesna dejavnost, pomanjkanje vitamina D in kalcija.
Kje poiskati pomoč?
Osteoporoze za zdaj še ni moč dokončno pozdraviti, lahko pa upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje. Da bi bolezen upočasnili je pomembno, da skrbno izvajamo ukrepe za močne in zdrave kosti, spet v drugih primerih je potrebno zdravljenje. Na spletni strani Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije je na voljo kratek test tveganja za osteoporozo, katerega rezultati so lahko v pomoč pri pogovoru z izbranim osebnim zdravnikom. Z boljšo dostopnostjo meritev mineralne kostne gostote (DXA), ozaveščenostjo zdravstvenih delavcev in bolnic oz. bolnikov se lahko diagnoza postavi pred pojavom morebitnega osteoporoznega zloma.
Z osteoporozo se v okviru programa Skupaj za zdravje ukvarjajo strokovnjaki v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih, ki pri svojem delu tesno sodelujejo z drugimi strokovnjaki v zdravstvenih domovih in v lokalnih skupnostih. Za vse informacije o primerni telesni dejavnosti pri različnih stanjih so na voljo fizioterapevti. Z njimi se lahko dogovorite za individualni posvet, če pa želite vodeno pomoč pri spremembi svojih gibalnih navad, se najprej obrnite na ambulanto svojega izbranega osebnega zdravnika in prosite, če lahko čimprej opravite preventivni pregled. Po preventivnem pregledu vas zdravnik ali diplomirana medicinska sestra iz ambulante družinske medicine lahko napotita na skupinsko delavnico Gibam se. V tej delavnici, ki jo vodi fizioterapevt, se boste v roku štirih mesecev na tedenskih srečanjih lahko naučili vsega potrebnega za vključitev varnega in učinkovitega gibanja v svoj vsakdan in tako v največji možni meri prispevali k obvladovanju kostno-mišičnih in drugih kroničnih obolenj. Skupaj boste ocenili tudi vašo telesno pripravljenost ter izmerili vaš napredek v telesni dejavnosti in telesni pripravljenosti, istočasno pa vam bodo pomagali z nasveti in iskanjem primernih programov vadbe v lokalni skupnosti. Fizioterapevti in kineziologi v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih izvajajo tudi vadbene programe, kot so Zdrava vadba ABC in Vadbeceda, ki so namenjeni izboljšanju gibalnih sposobnosti starejših.
Poiščite vam najbližji center za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojni center.
Kaj lahko za preprečevanje ali upočasnjevanje bolezni storimo sami?
Pomembno je, da z zdravimi navadami začnemo čim prej v življenju, saj je prav to najboljša naložba v ohranjanje močnih kosti tudi za kasnejša življenjska obdobja. Nezdrav življenjski slog je eden od dejavnikov tveganja za pojav osteoporoze.
Redna telesna dejavnost je ključnega pomena. Za izboljšanje in ohranjanje kostne gostote se priporoča vadba, ki vključuje obremenitev z lastno težo:
- aerobna vadba (npr. hitra hoja, tek): 45-60 minut, 3-krat na teden.
- vadba za krepitev mišic (vaje z lastno težo npr. počepi, sklece ob steni, upogib komolca, ki se nato lahko stopnjujejo z uporabo prostih uteži, elastičnih trakov ali fitnes naprav): 8-10 ponovitev vsake vaje v 2-3 setih, 3- do 4-krat na teden.
Za preprečevanje padcev je smiselno v vadbeni program dodati še vaje za ravnotežje in koordinacijo (vsaj 3-krat na teden) ter vaje za gibljivost (po vsaki vadbi).
Ni pa pomembno le, kaj naredimo s svojim telesom, temveč tudi kaj vanj vnašamo. Priporoča se uravnotežena prehrana, bogata s kalcijem, prav tako pa bodimo pozorni tudi na zadosten vnos vitamina D, sploh med oktobrom in aprilom, ko zadostne količine ne moremo dobiti le z izpostavljenostjo sončnim žarkom.
Za preprečevanje padcev sta poleg vaj za ravnotežje in koordinacijo pomembna tudi prilagoditev okolja (izboljšanje svetlobe v prostoru, odstranitev drsečih površin, ureditev držal ipd.) in zdravniški pregled in nadaljnje zdravljenje stanj, ki bi lahko povzročila padce (slab vid, nizek krvni tlak, omotica, stranski učinki zdravil).
Na spletni strani Podprimo starejše je na voljo vAdBeCeDa – prvi, z dokazi podprt vadbeni program, ki spodbuja aktivno in zdravo staranje. Namenjen je preprečevanju padcev in telesne krhkosti pri starejših odraslih. S pomočjo ciljnih vaj povečuje moč (stabilnost), ravnotežje, koordinacijo, gibljivost in hitrost hoje. Prosto dostopen je celoten vadbeni program, s prikazom vaj v obliki videoposnetkov.
