Ritem prehranjevanja je izredno pomemben dejavnik zdravega prehranjevanja, saj lahko že s pravilno časovno razporeditvijo obrokov preko dneva zelo veliko naredimo za naše zdravje in telesno maso. Za naše okolje je tradicionalno značilno uživanje treh glavnih in dveh premostitvenih obrokov (dopoldanska in popoldanska malica). Ko si načrtujemo prehrano, upoštevajmo načelo, da je med posameznimi glavnimi obroki od 3 do 5 ur razmika.
Ritem prehranjevanja je odvisen od življenjskega sloga, delovnih navad, stresnih situacij, dostopnosti hrane itd. Splošnega pravila, ob kateri uri zaužiti posamezen obrok, ni, pomembno pa je, da hrano razporedimo čez ves dan. Dan začnimo s čim bolj zdravim zajtrkom.
Če uživate ustrezno sestavljene glavne obroke, malica ni nujna. Njen namen je premagovanje trenutne lakote med glavnima obrokoma. Ne pozabite – vsak obrok šteje! Ljudje se pogosto ne zavedamo, da segamo po prigrizkih in tako večamo celodnevni energijski vnos. To počnemo predvsem takrat, kadar glavnih obrokov ne uživamo redno.
Ne preskakujte obrokov in ne združujte dnevnih obrokov v en, skupen in preobilen, obrok (na primer zajtrk in malica skupaj kot en obrok), saj s tem vplivamo na razvoj nezdravih prehranjevalnih navad, zaužitje energijsko prebogatih obrokov in posledično na slabšo delovno storilnost in zdravstveno stanje. Zavedajte se, da preveč zaužite kalorične hrane in povečana telesna masa vplivata na povečanje vrednosti trigliceridov in holesterola v krvi in s tem na večje tveganje za nastanek bolezni srca in žilja.
Dan začnite z zajtrkom in ga nadaljujte z ostalimi rednimi obroki.
KAKO? | KDAJ? | KAJ? |
Vzemimo si čas in v miru zaužijmo polnovreden zajtrk. | Med 6.00 in 9.00. | Sadje, posnet navadni jogurt ali druge vrste mlečnih izdelkov, posneto mleko, polnozrnat kruh ali drug polnozrnat pekovski izdelek, kosmiči brez dodatkov (npr. ovseni, koruzni, ječmenovi …) in kaše (prosena, ajdova …), mlečni in skutni ter zelenjavni namazi … |
Zdrava malica je lahko sadež ali navadni jogurt ali košček kruha/pekovskega peciva. | Med 9.00 in 10.00. | Navadni jogurt, kislo mleko, kefir, sadje, zelenjava,
kruh/pekovsko pecivo … |
Kosilo je glavni obrok – naj bo polnovreden in zaužit v miru. | Med 11.00 in 15.00. | Juhe, mesne in zelenjavne jedi, priloga v obliki polnovrednega riža ali krompirja, ki ga lahko obogatimo z zelenjavo (npr. pire krompir s kolerabo …), sezonska solata. Sladica ni obvezna, lahko jo nadomestimo s sadežem. |
Popoldanska malica | Med 16.00 in 18.00. | Sadež, zelenjava … |
Večerja je pomembna, saj daje organizmu energijo, ki jo potrebuje za normalne procese preko noči. | Med 18.00 in 20.00. | Zelenjavna, mesna, mlečna jed … |
*Časovna razporeditev obrokov v tabeli je zgolj informativna in se lahko od posameznika do posameznika razlikuje.