jQuery(document).ready(function(){ jQuery('.nectar-post-grid-filters h4').text('Izberi temo'); });

Približuje se konec leta, ko se navadno oziramo nazaj in delamo načrte za naprej. Letošnje leto je bilo drugačno in za večino polno izzivov. Nekatere stvari, ki so se nam zgodile, so bile težje,  pomembno pa je, da ne pozabimo tudi na vse dobre stvari, ki so se nam zgodile, in na vse tisto dobro v nas, okoli nas in v drugih, ki nam polepša dan. Čeprav bomo zelo verjetno morali naše običajno praznovanje in druženja močno prilagoditi, nam bo z občutki hvaležnosti in prijaznim odnosom do sebe in drugih lažje.

Mnogi letos ne bodo mogli biti v krogu svojih najbližjih ali bodo preživljali praznike sami. Mnogi so v letošnjem letu zaradi epidemije nenadno izgubili ljubljeno osebo, zaposlitev, finančno varnost ali doživeli še kakšno drugo izgubo. Vse to so situacije in obremenjujoče izkušnje, ki v nas lahko povzročijo zaskrbljenost, obupanost, strah, nespečnost, jezo, stisko, osamljenost in različne druge težave. Ob nakopičenju več težav se lahko komu zdi takšna situacija tudi nevzdržna, zato je pomembno, da svojih občutkov in stisk ne zanikamo, temveč da se obrnemo po pomoč k svojim bližnjim ali strokovnjakom (spodaj so navedeni brezplačni viri pomoči). Če bomo znali poskrbeti zase, bomo lažje vzpostavljali dobre odnose in tudi pomagali drugim, ki pomoč morda potrebujejo.

Kaj lahko storimo? Devet nasvetov za boljše počutje med prazniki:

  1. Imejmo realna pričakovanja in sprejmimo situacijo takšno, kot je. Ni nujno, da so naši božični in novoletni prazniki takšni, kot smo si želeli, pričakovali ali kot jih vidimo na televizijskih zaslonih. Poskusimo sprejeti situacijo takšno, kot je, oz. naše običaje prilagoditi temu, kar je možno in izvedljivo. Če naši svojci ali prijatelji letos ne bodo mogli na obisk, poskusimo najti druge načine, kako praznovati, in ohranimo stik s pomočjo telefona, video klica, običajne ali spletne pošte, izmenjave fotografij, videoposnetkov.
  2. Bodimo hvaležni za tisto, kar imamo in bodimo prijazni do sebe in drugih. Izrazimo hvaležnost sebi in tudi drugim. Velikokrat jemljemo stvari za samoumevne in šele, ko nečesa nimamo, ugotovimo, da temu ni tako. Zato je pomembno, da se zavedamo, kaj vse imamo in da se znamo zahvaliti tudi drugim in jim povedati, kaj nam pomenijo. Poiščimo pozitivne stvari v vsakem dnevu.
  3. Poiščimo si ustrezen način druženja. Če se počutimo osamljene, pokličimo svoje bližnje ali koga, ki je morda še bolj osamljen kot mi, napišimo komu pismo ali voščilo in mu ga pošljimo po pošti, poiščimo različne družabne skupnosti ali dogodke, ki se izvajajo online, preko interneta. Marsikatera društva, izobraževalni dogodki ali pa kulturne prireditve se dandanes odvijajo digitalno, lahko pa se včlanimo tudi v katero izmed organizacij kot prostovoljci. Če sodelujemo pri aktivnostih za pomoč drugim, je to dober način, da si popestrimo dan, spoznamo nove ljudi in izrazimo solidarnost.
  4. Ne opustimo zdravih navad. Prenajedanje in pomanjkanje zadostnih telesnih aktivnosti dolgoročno pripomore k simptomom stresa in slabega počutja. Privoščimo si zdrav prigrizek, jejmo dovolj zelenjave in sadja. Dovolj spimo. V vsak dan vključimo vsaj eno uro gibanja, še posebej dobrodošlo je na svežem zraku. Poskusimo z vajami za sproščanje, globoko dihanje, čuječnost, različne oblike fizičnega razgibavanja. Izogibajmo se uporabi tobaka in pretirani uporabi alkohola.
  5. Vzemimo si čas zase. Poiščimo aktivnosti, ki nas veselijo in krepijo našo ustvarjalnost. Če si vzamemo nekaj trenutkov zase, bomo lahko hitreje kos vsem obremenitvam, ki nam jih prinese vsak dan. Zbistrimo si misli in vsaj eno uro pred spanjem ne uporabljajmo različnih zaslonov in interneta.
  6. Sprejmimo druge takšne, kot so, in se opremimo s potrpežljivostjo. Poskusimo sprejeti družinske člane in prijatelje takšne, kot so, kar pa ne pomeni, da se moramo strinjati z njimi ali deliti podobno mnenje. Potrudimo se biti potrpežljivi in prisluhniti njihovim pogledom, bodimo razumevajoči, odprti ter pripravljeni za pogovor. Vsi smo v tem času lahko v stiski ali pod stresom.
  7. Spoznajmo in sprejmimo svoja čustva. Pomembno je, da si priznamo svoje občutke in o njih spregovorimo. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, od nas zahteva veliko prilagajanja. Za nekatere med nami je lahko povezana s pozitivnimi občutki, normalno pa je tudi, če se kdaj počutimo jezne, žalostne, tesnobne, zaskrbljene. Vzemimo si čas za izražanje svojih čustev in občutkov na primerne načine. Ne silimo se biti navidezno srečni zgolj zaradi tega, ker je obdobje praznikov.
  8. Pomislimo na tiste, ki potrebujejo našo pomoč ali pozornost. Decembrski prazniki so priložnost, da si stojimo ob strani, da si pomagamo in drug drugega učimo medsebojne solidarnosti ter darežljivosti. Svojim najbližjim, še posebej pa starejšim, ki jih je COVID-19 postavil v najranljivejši položaj, namenimo dodatno pozornost in naklonjenost. Četudi koga nismo zmožni obiskati, mu pišimo in ga pokličimo. Zavedajmo se, da je občutek osamljenosti za marsikoga v teh dneh lahko zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen.
  9. Poiščimo pomoč, če je stiska prehuda. V primeru, da bi sami ali pa kdo od bližnjih potreboval podporo, imamo dobro razvito mrežo svetovalnih služb in društev, ki osebam v duševnih stiski vseh starosti kot tudi družinam omogočajo brezplačno strokovno pomoč. To, da poiščemo pomoč ni znak šibkosti ali poraza, temveč znak skrbi zase, poguma povedati, da nismo ok.

Spodaj lahko najdete različne povezave do virov pomoči, kjer vam bo strokovno usposobljena oseba lahko pomagala do čustvene razbremenitve.

Svetovalci na Telefonu za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 so 24 ur na dan na razpolago za razbremenilne pogovore, na brezplačni številki 080 5100.

Brezplačno telefonsko podporo nudijo tudi strokovnjaki v zdravstvenih domovih.

Za otroke in mladostnike je na voljo TOM telefon 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Društvo SOS
Vsak delavnik od 9. do 15. ure: klic na telefonsko številko 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

  • Vsak dan od 12. do 18. ure: klic na SOS telefon – 080 11 55.
  • Svetovanje po elektronski pošti: drustvo-sos@drustvo-sos.si.
  • Obe varni hiši delujeta in sprejemata ženske in otroke – žrtve nasilja  (klic na 080 11 55).

Telefonsko svetovanje za žrtve nasilja v družini ali v intimnopartnerskem odnosu (Društvo za nenasilno komunikacijo)

  • Vsak dan od 8. do 16. ure, na 031 770 120 (LJ) in 031 546 098 (KP).

Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic

  • Razbremenilni pogovori ljudem, ki se soočajo s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju: spremljanje umirajočih: 051 426 578, podpora žalujočim: 051 419 558.
Gradiva na temo dobrega počutja in duševnega zdravjaZvočni posnetki za izvajanje sproščanja – dihalne vaje, postopno mišično sproščanje in vizualizacija pomirjujočega kraja