Anksioznost ali tesnoba je strahu podobno čustveno stanje, ki je del vsakdanjega življenja in ima svojo varovalno funkcijo – pomaga nam, da se zaščitimo pred nevarnostjo. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah. Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja pa se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne, ter misli kot: ”Zmešalo se mi bo”, ”Tega ne morem obvladovati”.
O bolezenski tesnobi ali anksioznih motnjah govorimo, ko tesnoba traja dlje časa, ko je pri posamezniku prisotnih več simptomov anksioznih motenj, ki jih ne zmore obvladovati in ga pomembno ovirajo v vsakodnevnem funkcioniranju. V skupino anksioznih motenj uvrščamo več različnih motenj, med njimi so najpogostejše generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, socialna fobija, agorafobija in druge specifične fobije.
Anksiozne motnje, poleg depresije in s stresom povezanih motenj, predstavljajo najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Najbolj prizadenejo aktivno populacijo, čeprav tudi med otroki niso redke.
Anksiozne motnje se lahko pojavijo ob že obstoječi depresiji ali pa se razvijejo v njo, kar še okrepi simptome in poslabša posameznikovo počutje. Zato je zelo pomembno pravočasno iskanje pomoči.
Pri premagovanju hude, obremenjujoče tesnobe so lahko v pomoč sprostitvene tehnike, spreminjanje negativnih misli in ukvarjanje z aktivnostmi, ki jih posameznik doživlja kot sproščujoče (hobiji, glasba, rekreacija …).
Pri hujših oblikah oz. ko se tesnoba razvije v motnjo, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč – v obliki psihoterapije/psihološkega svetovanja ali zdravljenja z zdravili (zdravila prvega izbora so antidepresivi).
Pomembno podporno zdravljenje predstavljajo tudi psihoedukativne delavnice Podpora pri spoprijemanju s tesnobo, ki so posameznikom brezplačno na voljo v zdravstvenih domovih.
Več o anksioznosti, njenih simptomih in njenem premagovanju si lahko preberete v zloženki Anksiozne motnje in knjižici Ko te strese stres.
Nekaj virov pomoči v stiski se nahaja tukaj.