Kajenje je že stoletja legalno in socialno sprejemljivo v številnih državah po svetu. Zaradi tega se je vrsto let pojmovalo kot razvada, za razliko od drugih oblik odvisnosti od psihoaktivnih snovi. Sedaj je že povsem jasno in z dokazi podprto, da je kajenje tobaka odvisnost in da nikotin povzroča zasvojenost.

Kajenje ni normalen način obnašanja človeka in večina ljudi ne kadi. Zasvojenost z nikotinom je kronično ponavljajoče se stanje. Potrjen je obstoj bioloških in vedenjskih mehanizmov, ki so odgovorni za nastanek zasvojenosti. Zasvojenost z nikotinom je enaka zasvojenosti s heroinom ali kokainom in raziskave kažejo, da bi kar od 50 do 70 % kadilk in kadilcev želelo prenehati kaditi, če bi lahko.

Kajenje je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj vrste kroničnih nenalezljivih bolezni. Vpliv kajenja je nesporno dokazan pri nastanku in razvoju različnih vrst rakov, bolezni srca in žilja, kronične obstruktivne pljučne bolezni, ulkusne bolezni, pa tudi pri impotenci, motnjah zanositve in drugem. Otroci in mladostniki, ki začnejo kaditi, tvegajo večplastno, saj je vpliv vseh strupenih snovi, ki se nahajajo v tobačnem dimu, na mlad organizem bolj razdiralen kot na organizem odraslega.

V zdravstvenih domovih je na voljo brezplačen strokovno voden program opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Vključite se lahko v tisto obliko svetovanja, ki vam bolj ustreza: v Skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja ali v Individualno svetovanje za opuščanje kajenja.

Svetovanja se lahko udeležijo vsi kadilci in njihovi svojci ter tudi abstinenti oziroma tisti, ki ste že prenehali kaditi, a potrebujete pomoč pri vzdrževanju tega vedenja.

Ob opuščanju kajenja vam je na voljo tudi pomoč in podpora po telefonu: 080 27 77 – vsak dan med 7.00 in 10.00 uro ter med 17.00 in 20.00 uro (klic in svetovanje sta brezplačna).